Fascije 2. del: Ali veš, da ribe plavajo skoraj podzavestno?

Published on 3 September 2021 at 10:37

V današnji objavi nadaljujem temo o fascijah. Posvetila se bom sprednji površinski in stranski
liniji. Tudi danes bo objava v obliki ''ALI VEŠ'', tako da bo polna zanimivih podatkov in
trditev.


ALI VEŠ?


Površinska sprednja linija (PSL)

  •  Njena glavna funkcija je zagotavljati protiutež zadnji površinski liniji.
  •  Ščiti notranje organe in dviguje sramnico, prsni koš ter obraz.
  •  Razteza se od konic prstov na nogah do narastišča mišice sternocleidomastoideus (za
    ušesi).
  •  Najbolj pogosti kompenzatorni vzorci povezani s PSL so: omejena plantarna fleksija v
    gležnju, hiperekstenzija kolena, anteriorni nagib medenice, omejeno dihanje v prsni
    koš in nagib glave naprej.
  • Retinakulum gležnja je posebno gosto vezivno tkiva, ki se nahaja na zgornjem delu
    narta, tik pod pregibom gležnja. Njegova naloga je fiksacija tetiv, ki prihajajo iz konic
    prstov na nogi in nadaljujejo pot po sprednji strani tibie. Prav tako usmerja in prevaja
    silo iz teh tetiv na mišice goleni ter je bogato področje proprioceptorjev.
  • Mišica rectus femoris se pri športnikih s pogostimi ponavljajočimi se obremenitvami
    velikokrat zlepi s spodnjimi mišicami – vastusi. Tako je delovanje same mišice
    ovirano, kot tudi drsenje med tkivi. Za optimalno delovanje mišice moramo zagotoviti,
    da deluje samostojno, torej gladko drsi med tkivi, preko kolka in tudi kolena.
  •  Mišica rectus abdominis (znana kot six-pack) lahko (pri tistih, kjer je vidna) izstopa ali
    pa je v liniji s prsnim košem. Razlogov za to je lahko več (napihnjenost, hiperlordoza,
    visceralna maščoba), ampak mi se bomo posvetili tistim, ki izhajajo iz fascij. Torej,
    mišico rectus abdominis obdajata dve fasciji – sprednja in zadnja. Če je mišica v liniji
    potem lahko rečemo, da ima sprednja fascija višji tonus, kot mišica. Če izstopa,
    moramo vedno oceniti tonus same mišice, lahko smo pa prepričani, da je zadnja
    fascija skrajšana. Obe težavi se lahko učinkovito odpravita z manualno terapijo in
    dihalnimi vajami.
  •  Vaje, s katerimi podaljšamo PSL, so: kobra, most, lega s podvitimi nogami, zaklon.
  • Zadnja površinska linija in PSL delujeta antagonistično. Če je ena izmed njiju izven
    ravnovesja, vpliva na drugo. Klasična težava v današnjem času je skrajšana zadnja
    površinska linija in posledično daljša PSL, kar ustvari držo loka oz. vojaško držo.

Stranska linija

  • Njena naloga je držati ravnotežje med zadnjim in sprednjim delom ter levim in
    desnim. Tako med aktivnostjo deluje kot stabilizacijski sistem za trup in noge.
  • Pogosti kompenzatorni vzorci, ki izhajajo iz te linije, so: pronacija ali supinacija
    gležnja, ovirana dorsifleksija gležnja, varus ali valgus kolena, omejen primik noge,
    stranski nagib prsnega koša glede na medenico, ovirano gibanje v ramenskem obroču
    zaradi nagiba glave naprej, kompresija v ledvenem delu hrbtenice itd.
  •  Abduktorji (mišice odmikalke) kolka večino časa ne opravljajo specifične naloge, torej
    odmik noge, vendar so ves čas pod tenzijo, ker na vsakem koraku preprečujejo primik
    kolka.
  •  V primeru varusa ali valgusa kolena moramo biti pozorni na nesorazmerje v
    primikalkah in odmikalkah kolka.
  •  Problemi, ki izhajajo iz stranske linije se lahko kažejo na strani, iz katere izhajajo, ali
    na nasprotni strani.
  •  Najboljši položaj za opazovanje nesorazmerij med stranskima linijama je sproščena
    vesa.
  •  Stranska linija se prav tako končuje za ušesom, ki je pa zelo občutljivo na
    vibracije. Pri ljudeh to nima velikega pomena, dočim pri živalih, npr. ribah ima.
    Nekatere ribe imajo tako imenovano bočno linijo, ki je organ, in preko le-tega
    zaznavajo premikanje plena.
  •  Če smo že pri ribah, poglejmo še gibanje – plavanje. Vse ribe plavajo z gibanjem
    telesa iz ene strani na drugo, torej vključujejo izmenično kontrakcijo stranskih mišic.
    Ko se ena skrči, se antagonist na drugi strani raztegne – to povzroča hrbtenjačni
    natezalni refleks, kar ribam omogoča skoraj nezavedno koordinirano gibanje.

 

Naj zaključim z mislijo: ''Kaj je poraz? Samo oblika učenja, samo prvi korak k nečemu
boljšemu!''

 

Vir: Mayer T. W. (2021) Anatomy trains: Myofascial meridians for manual therapists and
movement professionals.

Add comment

Comments

There are no comments yet.