Skapulo-humeralni ritem

Published on 19 October 2020 at 15:15

V današnji objavi bomo spoznali pogosto, vendar velikokrat spregledano nepravilnost gibalnega vzorca ramenskega obroča. Na kratko bom predstavila anatomijo ramenskega obroča, nekaj vaj za rehabilitacijo ter tudi preventivo. Pa začnimo z našim prvim kineziološkim problemom😉

 

Da bomo bolje razumeli, moramo bolje spoznati anatomijo ramenskega obroča. Je zelo kompleksna funkcionalna enota, sestavljena iz nadlahtnice, lopatice, ključnice in prsnice. Ti kostni elementi se med seboj povezujejo v sklepne sisteme, ki jih delimo na prave in neprave (stike):

  • Sterno-klavikularni – predstavlja zvezo med medialnim delom ključnice s prsnico in prvim rebrom. Je edini sklep, ki povezuje ramenski obroč z aksialnim skeletom. Obdan je z močnimi vezivnimi strukturami – ligamenti, saj sklepne površine ne zagotavljajo stabilnosti.
  • Akromio-klavikularni – predstavlja močan vezivni sloj med ključnico in kolčico. Sestavljen je iz sklepnega hrustanca, ploščice in tesne sklepne kapsule.
  • Skapulo-torakalna povezava – predstavlja povezavo med lopatico in trupom. Ne uvrščamo ga med klasične sklepe, saj je brez pravih anatomskih sklepnih struktur. Lopatica se na trup veže z vrsto mišic in tako tvori drseč kontakt s trupom.
  • Gleno-humeralni (v ožjem smislu ramenski sklep) – predstavlja stik med glavo nadlahtnice ter čašico lopatice (glenoid). Sklepne površine so med seboj precej diskongruentne, kar povzroča nestabilnost sklepa, vendar nam omogoča velik obseg giba. Vso potrebno stabilnost nam zagotavljajo vezivna tkiva in mišice.

 

Gibanje zgornje okončine se izvaja v vseh treh anatomskih ravninah. V bočni (sagitalni) ravnini poznamo fleksijo (predročenje) in ekstenzijo (zaročenje). V frontalni ravnini se izvaja abdukcija (odmik) in addukcije (primik). Prav tako lahko izvedemo horizontalno abdukcijo in addukcijo, ki ju spremljamo v transverzalni (prečni) ravnini. Ta gibanja opravljajo mišice, ki so hkrati tudi glavni stabilizatorji ramenskega obroča. V največji meri so za stabilnost odgovorne mišice rotatorne manšete, vendar je to tema za ločeno objavo😊

Sedaj pa lahko spoznamo nepravilni gibalni vzorec, o katerem sem govorila na začetku😉

 

Skapulo-humeralni ali lopatično-nadlahtični ritem je gibanje lopatice glede na odmik roke. V ramenskem sklepu je možnih 180 stopinj abdukcije, od tega se 60 stopinj izvede v skapulo-torakalnem stiku in 120 stopinj v humero-skapularnem sklepu. Tako vidimo, da se za vsako stopinjo zunanje rotacije lopatice zgodita 2 stopinji gleno-humeralne elevacije. Ključni mišici, ki zagotavljata pravilno gibanje, sta sprednja nazobčana mišica (serratus anterior)  in trapezasta mišica (trapezius).

V povezavi z zgoraj opisanim gibanjem, se velikokrat pojavi izraz štrleče lopatice (winging scapula). Do pojava pride zaradi šibke sprednje nazobčane mišice in premočne deltoidaste mišice. Največkrat se pojavi pri športih z značilnim gibanjem komolca nad višino ramena (odbojka, rokomet, tenis tudi plavanje). Patologijo opazimo kot izstopajoč medialni rob lopatice iz bočne ravnine telesa. Večje kot je odstopanje, bolj zaskrbljujoče je stanje.

Za zaključek pa poglejmo še nekaj vaj, ki jih lahko vključimo v trening kot preventivo ali pa jih uporabimo pri rehabilitaciji. Vaje so splošne, nepravilnosti gibalnega vzorca pa so lahko pri vsakem posamezniku drugačne, zato svetujem, da se o specifiki posvetujete s svojim terapevtom. Posnetke izvedbe posamezne vaje najdete na instagramu.

 

  1. Retrakcija/protrakcija lopatic v opori ležno spredaj (trup ostane v nevtralni poziciji)
  2. Drsenje po steni - Y (začnemo v nevtralni poziciji rame, končamo v kombinaciji maksimalne abdukcije (v ravnini lopatice) in protrakcije lopatice) z elastiko
  3. Y vaja na tleh (na klopi, v primeru primanjkljaja gibljivosti v ramenskem obroču)
  4. Vzročeje rok (drsimo z valjčkom po steni) 
  5. Depresija/elevacija lopatic z vzročenimi rokami 

 

 

 

Naj zaključim z mislijo: ''Najverjetnejši način za uspeh, je vedno poskusiti še vsaj enkrat!''

 

 

Prilagojeno po: Slobodnik, R. Potencial gibalno-terapevtskih pristopov pri poškodbah ramenskega sklopa. Diplomska naloga. Univerza na primorskem, 2016.

Add comment

Comments

There are no comments yet.