Bolečine v ledvenem predelu in sedentarni način življenja

Published on 16 November 2020 at 12:03

Nov teden, nova objava! Danes bom nadaljevala temo prejšnje objave. Posvetila se bom še eni pogosti težavi, ki se pojavi pri sedentarnem načinu življenja – bolečine v ledvenem predelu telesa.

Kot večino do sedaj obravnavanih tem,  je vzrok za nastanek različen od posameznika do posameznika. Predstavila bom več možnih vzrokov, ki pa se v večji meri navezujejo na sedentarni način življenja. Prav tako bom podala  rešitve, kako lahko pojav bolečine preprečimo ali delno olajšamo. 😊

 

Največkrat se bolečina pojavi zaradi neravnovesja med različnimi mišičnimi skupinami. Za lažje razumevanje in predstavo bom za začetek predstavila pomembne mišice oz. mišične skupine.

Začnimo z ledveno kvadratasto mišico (quadratus lumborum). To je mišica, ki se nahaja bolj v globini trupa, saj se med drugim pripenja tudi na vretenca (L1 – L5). Ima zelo pomembno nalogo stabilizacije medenice, prav tako pa opravlja ekstenzijo ter laterofleksijo.

Naslednja skupina mišic so mišice zadnjice – velika zadnjična mišice (gluteus maximus), mala zadnjična mišica (gluteus minimus) in srednja zadnjična mišica (gluteus medius). Vse tri so zelo pomembne, ko pride do gibanja v medeničnem obroču, vendar ne smemo pozabiti na nalogo medenice, ki v bočni ravnini stabilizira srednjo zadnjično mišico.

Pomembno vlogo imajo tudi zadnje stegenske mišice, ki sicer niso v neposredni bližini ledvenega predela hrbtenice, ampak zaradi svojih izvorov na medenici prav tako vplivajo na njen položaj. Sem prištevamo polopnasto mišico (semimembranosus), polkitasto mišico (semitendinosus) in dvoglavo stegensko mišico (biceps femoris).

Sedaj pa poglejmo ta začaran krog – zakaj pride do bolečine v ledvenem predelu hrbtenice? 😉

Kot posledica vsemu sedenju postanejo zadnjične mišice šibke. To povzroči nestabilnost medenice in obremenitev ostalih mišic, ki poskušajo prevzeti njene naloge. Ena izmed teh mišic je definitivno ledvena kvadratasta mišica. Zaradi stalne tenzije se sčasoma skrajša, kar vodi v dvig ene (ali obeh) strani medenice. Tukaj lahko govorimo o nastanku:

  • neravnovesja medenice (dvig samo ene strani medenice),
  • povečane ledvene lordoze (dvig obeh strani medenice).

Posledica obeh zgoraj navedenih pojavov je lahko tudi hernija. Zakaj? Zgoraj sem že omenila, da se ledvena kvadratasta mišica pripenja med drugim tudi na vretenca. Torej, ko se mišica skrajša, za sabo potegne še vretenca. Lahko jih na eni strani – povzroči ukleščen živec ali na  obeh straneh – hernija. Seveda do tega pride v najslabšem možnem primeru. Moram pa opozoriti, da je po navadi še znosna bolečina, predhodnica večjih težav – tako vas telo samo opozarja, da nekaj ni  v redu.

Pojavi se naslednje vprašanje – kako lahko ena mišica tako vpliva na položaj celotne medenice? Telo je narejeno tako, da vsi mehanizmi/tkiva delujejo povezano. Torej, če ena mišica prevzame nalogo druge in je stalno napeta, bo telo vse ostale mišice ''izklopilo'' in tako omogočilo več energije za tisto delujočo.

Nastanku vseh teh težav se lahko izognemo s krepljenjem vseh mišic telesa in raztezanjem  preveč obremenjenih, ter z manjšim številom sedentarnih ur oz. z več aktivnimi pavzami (nekaj o tem lahko prebereš v prejšnji objavi, klikni tukaj).

Kaj točno lahko naredimo?

Začnemo z raztezanjem ledvene kvadrataste mišice. Sočasno krepimo zadnje stegenske mišice ter zadnjične mišice.

Raztezna vaja zadnje lože in mišic zadnjice: sedemo na tla s stegnjenimi nogami pred sabo, nato pa se s telesom nagnemo naprej proti prstom tako, da so kolena ves čas iztegnjena. Zadržimo 30s. Ponovimo zrcalno na drugo stran.

Krepilne vaje za zadnjične mišice in mišice zadnje lože: mrtvi dvig, počep (elastika okoli kolen – povečana aktivacija zadnjičnih mišic), romunski mrtvi dvig, nordijska vaja, zapiranje školjke …

 

Naj objavo zaključim z mislijo: ''Ne boj se novih izzivov, boj se neuspeha in trenutka, ko se zbudiš in ugotoviš, da si na istem, kot pred desetimi leti!''

Add comment

Comments

There are no comments yet.