V današnji objavi bom predstavila nekaj popularnih pripomočkov pri rehabilitaciji. Tisti, ki se vsaj malo ukvarjate s športom ali sledite športni sceni, ste definitivno že slišali za ventuzalno terapijo, kineziološke trakove, IASTM tehniko, valjčkanje, masažna pištola, floss (terapija z elastičnim trakom) itd.
Ventuzalna terapija (ang. cupping)
Prepričana sem, da ste vsi že kdaj videli športnika/osebo, ki je imela po telesu (hrbtu, rami, nogi ipd.) temne kroge – lahko so bili temno modri (skoraj črni), vijolični, zeleni ali rumeni. Velika verjetnost je, da je bila ta oseba deležna ventuzalne terapije. Naj razložim, kako deluje; ventuze delujejo na podlagi dekompresije tkiva. Torej na mestu, kjer namestimo ventuzo, privzdignemo vrhnja tkiva (kožo in do neke mere maščobno tkivo) ter tako razbremenimo spodnja (živci, žile, mišice). Tako povzročimo boljšo prekrvavitev območja (odnašanje odpadnih snovi in prinašanje kisika ter mineralnih in hranilnih snovi), boljšo limfno drenažo ter manjše zaznavanje bolečine. Nekatere raziskave pa pričajo tudi o lajšanju migren, zniževanju visokega krvnega tlaka ter odpravljanju celulita.
Ventuzalna terapija bi naj delovala po naslednjih 5 mehanizmih:
- pain gate teorija (PGT): govori, kako je bolečina prenesena od točke na telesu do možganov, kako je tam obdelana in nato poslana po eferentnem živcu nazaj do poškodovanega oz. stimuliranega dela telesa,
- teorija refleksne cone: refleksna cona predstavlja obravnavano območje. Teorija nam predstavi delovanje v povezavi s povečano prekrvavitvijo območja. Z ventuzalno terapijo povzročimo diapedezo (prehod celic skozi stene krvnih žil), kar lahko za okoliško tkivo pomeni kisik, mineralne snovi, levkocite ipd.,
- teorija sprostitve dušikovega oksida: dušikov oksid je signalna molekula za krčenje oz. širjenje žil in tako regulira volumen pretečene krvi. Ventuzalna terapija bi naj po teoriji vplivala na sprostitev dušikovega oksida iz endotelijskih celic,
- teorija aktivacije imunskega sistema: govori, da ima ventuzalna terapija vpliv na različne imunoglobuline in tako na imunski sistem, saj povzroči lokalno vnetje in tako privabi levkocite,
- teorija razpršenega škodljivega inhibitornega odziva (DNICs): deloval naj bi po principu ''one pain masks other'' oz. ''ena bolečina prekrije drugo''. Učinkoval bi naj pri napetostnem tipu glavobola.
Seveda ventuzalna terapija ne deluje samo po enem mehanizmu hkrati, prav tako ne moremo z načinom aplikacije ventuz vplivati na mehanizme delovanja.
Kineziološki trakovi
Izumitelj kinezioloških trakov in tehnik njihovega nameščanja je Japonec dr. Kenzo Kase. Gre za zelo preprosto metodo, ki upošteva delovanje mišičnih tkiv ter limfnega in živčnega sistema. Delujejo na podlagi dekompresije (veliko manjše kot pri ventuzalni terapiji). Pritisk je zmanjšan le na področju usnjice, kjer se nahajajo živčni receptorji. Na tak način je omogočena popustitev bolečine in povečan pretok krvi ter limfe. Deluje lahko na naslednje načine: preventivno pred poškodbami; kot podpora sklepom in mišičnemu tkivu; kot pomoč pri določenih gibih; kot zaviralec/pospeševalec mišičnega krčenja in tudi pozitivno na rehabilitacijo poškodovanih mišic, vezi ali sklepov. Zelo dobre učinke pri sami (post)rehabilitaciji pa ima kombinacija korektivnih vaj in uporaba kinezioloških trakov. Tako omogočimo posamezniku boljše zavedanje področja, ki ga s korektivnimi vajami ciljamo. Samo delovanje je povezano z dekompresijo živčnih končičev in posledično pošiljanjem več senzoričnih informacij do možganov iz stimuliranega področja. Velik plus uporabe kinezioloških trakov je tudi, da gibanje pospešuje proces popuščanja bolečine.
IASTM tehnika
Predstavlja mobilizacijo mehkega tkiva s pomočjo univerzalnih pripomočkov. Mehko tkivo vključuje kite, ligamente, kožo, fascijo, fibrozno tkivo, maščobo in sinovialne membrane. Zelo podobno je masaži, le da terapevt uporabi temu namenjeno orodje. Kljub temu, da je izgled orodja agresiven, terapevtu omogoči veliko bolj natančno delo, posameznik pa takoj občuti ugodne pritiske. To tehniko lahko uporabljamo v primeru zamrznjene rame, izpaha rame, teniškega/golf komolca, ob raznih tendinozah in tendinitisih, trigger točk, mišičnega spazma ipd. Izboljšamo lahko mišične reflekse in živčno-mišično kontrolo, izboljšamo celjenje preko povečane prekrvavitve, izboljšamo limfni pretok, obnovimo elastičnost kolagenskih in mišičnih vlaken, spodbudimo anabolne procese v vezivnem tkivu, zvišamo temperaturo kože ipd. Rezultat je hitrejša rehabilitacije mišično – skeletnih in športnih poškodb ter patologij.
Terapija s kompresijskim trakom
Ta terapevtska metoda se s tujko imenuje flossing. Z večkratno uporabo lahko izboljšamo obseg giba v sklepu, zmanjšamo napetost v mišici, omogočimo hitro regeneracijo ali izvajamo limfno drenažo. Za razliko do zdaj opisanih tehnik ta metoda deluje na podlagi kompresije. Tesno navit trak povzroči, da se več plasti fascij začne medsebojno premikati. To ima pozitiven učinek na adhezije (tvorbo vlaknastega tkiva) v mreži. Ko kompresijski trak odstranimo, se obravnavani del telesa nenadoma napolni s svežo krvjo in limfno tekočino, ki vsebujeta vsa potrebna hranila, ki olajšajo obnovo tkiva. Slab pretok tekočin (kri, limfa) je pogosto vzrok za bolečine v sklepih in omejeno gibljivost.
Valjčkanje
Valjčkanje ali miofascijalna masaža je masaža za sprostitev, gibljivost, mobilnost in boljšo aktivacijo mišic. Takšen način masaže je vedno bolj priljubljen pri profesionalnih športnikih kot tudi pri rekreativcih. Najbolj osnovna prednost valjčkanja je povečanje pretoka po vsem telesu, s tem se poveča obseg giba kot tudi aktivacija mišic. Na veliko spletnih straneh navajajo, da bi naj delovalo tudi pri sproščanju fascij, vendar dajmo to pogledati malo bolj podrobno. Po podatkih bi naj bila potrebna sila z velikostjo 8000N (800kg), da bi lahko manipulirali s fascijo. Zdaj pa razmislite, če je sedenje oz. ''valjanje'' po valjčku dovolj? Sledi vprašanje: zakaj pa potem čutim olajšanje? Za to bo kriva začasna inhibicija bolečine. Ne pravim, da valjčkanje ni učinkovito, vendar le navajam relevantna dejstva, tako da lahko vsak sam razmisli, zakaj ga uporablja in ali lahko pričakuje rezultate.
Preden zaključim, moram poudariti, da je pri večini opisanih tehnik lahko prisoten placebo efekt. Prav tako sem pri prebiranju raziskav ugotovila, da je prisotnega veliko nestrinjanja in deljenih mnenj, zato sem poskušala navesti le dejstva, nato pa se vsak sam odloči ali se bo posluževal določene tehnike ali ne. V vsakem primeru pa drži, da vsak posameznik zaznava bolečino drugače, kar je že eden izmed vzrokov, zakaj nekaterim pomaga, drugim pa ne.
Opozorilo: vse tehnike niso primerne za vse ljudi, kot tudi ne za vse oblike rehabilitacije. Prepustite delo strokovnjakom in ne poskušajte sami doma.
Naj zaključim z mislijo: ''Ne pozabite, da vselej obstajata dve plati zgodbe. Preden presodite o kakšni situaciji, spoznajte vsa dejstva.''
Ali si že poskusil/a kakšno izmed zgoraj opisanih tehnik? Kakšna je tvoja izkušnja? Deli z nami v komentarjih 😊
Add comment
Comments