Valgus

Danes bomo govorili o zelo pogosti anatomski deformaciji, ki je velikokrat posledica kakšnega primanjkljaja drugje po telesu, poškodbe, lahko pa je pogojno prirojena - valgus.

Poznamo ga tudi pod izrazom ''kolena na x'', saj ga opazimo kot usmerjenost kolen drugega proti drugemu. Pri sami deformaciji pride do rotiranja stegnenice navznoter, tibie navzven in padec stopalnega loka. Pojavnost deformacije je med drugim odvisna tudi od spola – veliko večja pojavnost je pri ženskem spolu. Vzrok je v širini bokov in večinoma šibkejših mišicah nog.

Zelo pogosto se pojavi pri otrocih med drugim in šestim letom, vendar se sama od sebe tudi popravi. Če do izboljšanja ne pride, je potrebna intervencija s strani fizioterapevta ali kasneje ortopeda. Naslednji vzrok nastanka je lahko tudi neravnovesje v mišicah; šibke mišice zadnjice in abduktorjev (odmikalk) noge. Tukaj seveda velja koncept kinetične verige, ki predstavlja, da je vsak člen v verigi enako pomemben in če en ne deluje pravilno, vpliva na delovanje drugih. Omenila sem, ker je lahko prvoten vzrok za valgus kolen tudi plosko stopalo – več o tem boste lahko prebrali v naslednji objavi 😊.

Poglejmo, do česa lahko pride, če je valgus prisoten dlje časa. Najbolj pogosta je obraba kolenskega hrustanca, takoj za tem obraba meniskusa, lahko se pa pojavi tudi poškodba sprednje križne vezi.

Posamezniki z valgusom ponavadi niso deležni obravnave oz. zdravljenja, dokler se ne pojavi bolečina, vendar je velikokrat takrat že prepozno. Ob pojavu bolečine je mala verjetnost, da posameznika s katerokoli intervencijo vrnemo v stanje pred bolečino, kaj šele, da se znebimo valgusa. Za vse tiste, ki opažate lažjo različico valgusa in se bojite napredovanja ali posledic dolgotrajne deformacije, imam rešitev – skrbno načrtovana vadba z izbranimi vajami.

Zelo dobra preventiva oz. kurativa valgusa je krepitev pravilnih skupin mišic. Prva takšna so mišice zadnjice (predvsem gluteus maximus in gluteus medius), ki igrajo zelo pomembno vlogo pri kontroli kolena. Zagotavljajo, da koleno ostaja v pravilni liniji s stopalom in ni zvrnjeno noter. Primer vaj: izteg kolka leže (glute bridge), odpiranje školjke leže na boku (clums), odmik kolka, hoja v stran v preži, itd. – vsako vajo lahko progresivno otežimo z elastikami. Nadaljujemo lahko z vajo enonožnega počepa, vendar posameznika postopoma pripravimo na najtežjo različico s pripravljalnimi vajami, npr. ekscentrično stopanje iz stopnice/škatle. Nato stopnjujemo z bolj dinamičnimi vajami, pravilno pristajanje, poskakovanje iz noge na nogo, preskakovanje ovir, enonožni poskoki naprej/nazaj, itd. Pri vseh vajah smo pozorni na položaj kolena glede na stopalo in bok.

Predstavila sem le nekaj vaj, s katerimi lahko izboljšamo stabilnost kolena in preprečimo nastanek oz. popravimo valgus kolena. Pomembno se je zavedati, da se situacija pri vsakem posamezniku razlikuje in ni enega recepta za vse, zato priporočam posvet s strokovnjakom na tem področju (fizioterapevt, kineziolog, ortoped), ki vas bo pravilno usmeril. Pomemben je pravilen, dolgoročen načrt dela, ki se pravilno in kontinuirano izvaja, in ki ga pri lažjih oblikah, brez prisotne bolečine, lahko izvaja kineziolog.

Naj zaključim z mislijo: '' Če obstaja nekaj, kar zares pripomore k uspehu v življenju, potem je to sposobnost potegniti uspeh iz poraza.''