Danes se bom posvetila precej popularni temi, ki je lahko povezana tudi s trenutno situacijo – anksioznost. Predstavila jo bom malce drugače kot običajno, in sicer v povezavi s športno/gibalno aktivnostjo.
Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Telesne ali vedenjske spremembe so zelo podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres, npr. pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost v mišicah, nespečnost, idr. - lahko so postopne ali pa se pričnejo iznenada. Če ti občutki vztrajajo, predstavljajo oviro pri vsakdanjih aktivnostih, če pa te tesnobnosti ni moč nadzorovati, govorimo o bolezenski tesnobi ali anksioznih motnjah. V veliki meri se ob anksioznosti pojavi tudi depresija, ki prizadene posameznikovo razpoloženje, čustva, misli in telo. Njeni glavni simptomi so lahko blagi, lahko pa tudi precej izraziti, npr. občutje žalosti, izguba interesa in zadovoljstva ob raznih aktivnostih, sprememba v apetitu, izguba telesne mase, izguba energije, povečana utrujenost, misli o smrti in/ali samomoru, idr. Vzroki so lahko genetski (prirojena nagnjenost, kronične bolezni …), razni sprožilci (smrt bližnjega, neprijetni dogodki, zdravstvene težave …) ali dejavniki, ki vzdržujejo depresijo (brezposelnost, osamljenost, pretirana tesnoba …). Obe stanji je mogoče pozdraviti s pravilnim pristopom in potrpežljivostjo.
Če posameznik trpi za anksioznostjo ali depresijo, se vadba ali gibanje zdi kot zadnja stvar, ki jo hoče početi. Včasih je pri takšnih posameznikih motivacija premalo, potrebno jih je naučiti pozitivnih učinkov, ki se pokažejo šele po zaključeni vadbi. Povezava med depresijo, anksioznostjo in telesno aktivnostjo ni povsem znana, vendar lajša simptome in izboljša počutje. Prav tako pa lahko telesna aktivnost prepreči, da se ti dve motnji ponovita. Pozitivno lahko deluje na več načinov, npr. zaradi sproščanja endorfinov (hormoni, ki dajejo občutek sreče) odvrne misli od slabih stvari in skrbi ter zmanjša stresne hormone. Prav tako ima veliko drugih koristnih vplivov, npr. več socialne interakcije, pridobivanje samozavesti, boljše splošno zdravje in počutje, idr.
Ali je obvezen strukturiran program vadbe za reševanje tega problema?
Prebrane raziskave so pokazale, da je športno/gibalna aktivnost in ne nujno organizirana vadba dovolj. Športno/gibalna aktivnost je katera koli aktivnost, ki vključuje vaše mišice in porabi energijo. Dovolj bo že 30 min dnevno 3-5 krat na teden. Učinek bo prisoten tako dolgo, dokler boste z aktivnostjo vztrajali, zato je pomembno, da izberete aktivnost v kateri boste uživali in vam bo odgovarjala.
Kako najdem takšno aktivnost?
Vprašajte se po naslednjem vrsten redu:
- Kaj me veseli?
- Kakšni so moji cilji (realni)?
- Ali mi katerokoli drugo zdravstveno stanje preprečuje katero izmed oblik športno/gibalne aktivnosti? (posvet z osebnim zdravnikom)
In sledite še naslednjim priporočilom:
- Ne glejte na športno/gibalno aktivnost kot opravilo!
- Pripravite se na ovire! Če izpustite en dan, ni konec sveta.
- Tudi če nimate nobene dodatne opreme, lahko izvedete kakovostno vadbo.
- Veliko lažji bo začetek, če k aktivnosti povabite prijatelja/ico, partnerja/ico, družino itd. 😊
Poznamo še druge oblike samopomoči v takšnih situacijah:
- Dobro uravnavanje stresa
- Sprostitvene tehnike
- Vaje za spreminjanje negativnih misli v pozitivne
Če nič od tega ne pomaga ali se stanje slabša, svetujem strokovno pomoč. Takšno stanje je ozdravljivo, zato je sramovanje odveč, saj s tem ne onemogočate normalnega in polnega življenja samo sebi, temveč tudi vsem v vaši okolici.
Naj zaključim z mislijo: '' Živeti s pozitivnimi mislimi, ima prednosti – vedno te potiska naprej. Na prave kraje in med čudovite ljudi.''
Add comment
Comments