Osgood-Schlatterjeva bolezen

Published on 3 March 2021 at 09:54

Osgood-Schlatterjeva bolezen – kaj je to? Zakaj nastane in kako jo lahko ''pozdravim''? Vse to boste lahko prebrali v nadaljevanju 😊

 

Bolezen ponavadi nastane v obdobju hitre rasti otroka – za dečke to pomeni okrog 12. do 15. leta, pri deklicah je to obdobje nekoliko hitreje, med 11. in 13. letom. Prav tako velja, da je veliko bolj pogosta pri otrocih, ki se ukvarjajo s športom, kot pri otrocih, ki se ne. Vendar je veliko bolj značilna pri športih, ki obremenijo sprednje stegenske mišice (tek, skakanje …), ki pa jih rast in razvoj telesa komaj dohajata. Razlog je v dodatnem stresu na mišice, kite in kosti v času rasti.

 

Osgood-Schlatterjeva bolezen opisuje pojav, ko se del kite pogačice odtrga od narastišča na golenici (tibi), strokovno bi temu rekli subakutna avuljzijska fraktura tuberositas tibie. Kot posledica se pojavi vnetje spodnjega dela kite. Kaže se kot bolečina tik pod kolenom (enostranska ali dvostranska) in se veča z obremenjevanjem oz. manjša z mirovanjem. Bolečina je lahko prisotna med aktivnostjo in po njej, prav tako se poslabša pri krčenju stegenskih mišic (veliko bolj, če je to proti uporu), velikokrat pa je tudi prisotna lokalna občutljivost in oteklina tik pod kolenom. Simptomi velikokrat izvenijo z zaključkom rasti, včasih je potrebna tudi operacija, vendar pa lahko simptome s pravilnimi vajami (ob odsotnosti bolečine) velikokrat olajšamo.

V spodaj navedeni raziskavi (za vse tiste bolj radovedne) so raziskovali, kako prilagojena aktivnost in določene vaje vplivajo na simptome Osgood-Schlatterjeve bolezni. Glede na njihove rezultate lahko ciljana vadba za moč pozitivno vpliva na že prej dolgotrajne simptome. Poglejmo, kakšno aktivnost oz. vaje za moč so uporabili.😊  Uporabili so vaje za obremenitev patelarne tetive, krepilne vaje za mišice okrog kolena in vaje, ki so posameznike postopoma vrnili v specifičen šport. Izvajali so dvig bokov (statično in dinamično), sed ob steni, počep, izpadni korak (stopnjevano s pomočjo naklona in s tem obremenitve na tetivo) in izometričen izteg kolena (ob steno). Celotna intervencija je bila sestavljena iz dveh blokov – prvi je bil namenjen nadzoru (predvsem manjšanju) obremenitve in iskanju pristopov (za vsakega posameznik posebej), pri katerih ni bilo bolečine. Drugi blok je bil namenjen krepitvi mišic okrog kolena, večanju količine bremena na tetivo in vajam specifičnim za šport.

Kaj pa so vaje specifične za šport?

To so vaje, ki so nekakšen most med realnimi situacijami v športu in rehabilitacijskimi vajami. To so predvsem ustavljanja, pristajanja, spremembe smeri ipd. Da lahko takšne vaje vpeljemo, je seveda potrebno analizirati šport in jih na podlagi tega programirati. Velikokrat je pri izvajanju prisoten strah ponovne bolečine/poškodbe, vendar ko se kineziolog/trener odloči za dodajanje teh vaj, ste lahko prepričani, da je telo na to pripravljeno. Prav tako se vse izvaja v nadzorovanem okolju, brezkontaktno, kar takoj zmanjša verjetnost ponovnega pojava bolečine/poškodbe. Zapisano velja za katerokoli načrtovanje treningov po rehabilitaciji poškodbe in postopni vrnitvi športnika na igrišče/stezo.

 

 

Opis zgoraj naštetih vaj:

  • Dvig bokov: ležemo na hrbet, roke imamo ob telesu, noge pokrčimo za 45 stopinj in jih postavimo v širino bokov, nato dvignemo boke od tal (tako visoko, da naš trup in stegna tvorijo ravno ploščo). Ta gib nato ponavljamo.
  • Sed ob steni: s hrbtom se naslonimo ob steno in spustimo boke tako nizko, da je kot med trupom in stegni 90 stopinj, nato še popravimo stopala tako, da so pod koleni (kot med stegnom in tibio je prav tako 90 stopinj). Med izvajanjem vaje so roke ob telesu in naša naloga je, da prej opisan položaj zadržimo.
  • Počep: stopimo v širino bokov ali nekoliko širše, trup je v nevtralnem položaju, z boki se spustimo navzdol in nazaj kot da bi želeli sesti na stol, ob enem kolena potisnemo naprej. Spustimo se tako nizko, da še lahko ohranjamo hrbet in medenico v nevtralnem položaju (glej prejšnjo objavo – butt wink).
  • Izometričen izteg kolena ob steno: nastavimo klop ob steno tako, da lahko nogo iztegnemo do 120 stopinj. Sedemo na klop in iztegnemo koleno ter s prsti pritiskamo ob steno (bolj kot bomo pritiskali, težje bo). Trup je v nevtralnem položaju, z rokami se lahko držimo klopi.
  • Izpadni korak: začnemo tako, da z izbrano nogo stopimo naprej/nazaj in obenem znižamo boke (naravnost navzdol, teža je predvsem na sprednji nogi), pri tem smo pozorni, da sprednje koleno ne prečka sredine narta, je usmerjeno naravnost in da imamo trup nekoliko nagnjen naprej. Roke so lahko v bokih ali prosto ob telesu.

 

Še misel za zaključek: ''V življenju je največji užitek početi tisto, kar drugi pravijo da ne zmoreš!''

 

 

Članek: Rathelff M. S., Winiarski L., Krommers K., Graven-Nielsen T., Holmich P., Oelsen J. L., Holden S., Thorborg K. (2020) Activity Modification and Knee Strengthening for Osgood-Schlattter Disease. The Orthopedic JOurnal of Sports Medicine. 8(4). DOI: 10.1177/2325967120911106

 

Add comment

Comments

There are no comments yet.