Današnja objava je namenjena iliotibialnemu sindromu oz. tekaškemu kolenu. Poskusila bom razložiti kako nastane in kako se lahko lotimo rehabilitacije. Pa dajmo! 😊
Za začetek naj razložim nekaj anatomije za boljšo orientacijo. Iliotibialni trakt (ITT) je del stegenske fascije in se nahaja na lateralni oz. zunanji strani stegna. Nanj se naraščata m. tensor fascia latae in m. gluteus medius. Trakt poteka od črevnice po zunanji strani stegna in se spodaj prirašča na vrh golenice, bolj natančno na lateralni tibialni tuberkel.
Iliotibialni sindrom uvrščamo med preobremenitveno vrsto poškodbe. Za takšno obliko je značilna ponavljajoča obremenitev, ki vodi v vnetje ali v lokalno poškodbo tkiva. Uvrščamo jo tudi med kronične poškodbe, saj se razvija postopoma. Do omenjenega sindroma največkrat vodi dolgotrajen tek ali kolesarjenje, bolečina pa se pojavi na zunanji strani kolena. Obstajata dve teoriji zakaj prihaja do iliotibialnega sindroma. Prva, starejša, govori, da je vzrok bolečine trenje med ITT in lateralnim femoralnim epikondilom. Ob upogibu in iztegu naj bi se ITT drgnil ob epikondil stegnenice. Druga teorija, ki se pojavlja v zadnjih letih, pa trdi, da bolečina ni posledica trenja, temveč se razlog skriva v vnetju, ki ga povzroča kompresija maščevja, ki se nahaja med epikondilom in traktom.
Glavne notranje dejavnike tveganja delimo na proksimalne, lokalne in distalne:
- proksimalni: šibka m. gluteus medius, čezmerna addukcija kolka (privede do napetosti ITT),
- lokalni: povečana notranja rotacija kolena, bolečina v kolenu v rahli fleksiji,
- distalni: plosko stopalo.
Kot glavne zunanje dejavnike bi lahko navedli nepravilno zasnovan program treninga in/ali nepravilno opremo.
Rehabilitacija je sestavljena iz akutne faze, subakutne faze in faze krepitve.
- Akutna faza
Namenjena je predvsem zmanjšanju vnetja. Za začetek vedno kontroliramo dejavnike, ki jih lahko; običajno so to zunanji, torej prekinemo s aktivnostjo, ki povzroča bolečine. V resnih primerih prekinemo z vsemi dejavnostmi, pri katerih je prisotna ponavljajoča se fleksija kolena. V prvih 48 h lahko hladimo z ledom. Ob močni bolečini (ob posvetovanju z osebnim zdravnikom) lahko uporabimo nesteroidna protivnetna zdravila.
- Subaktuna faza
Namenjena je razvoju gibljivosti ITT in mobilizaciji mehkih tkiv.
- Faza krepitve
V tej fazi bolečina ne sme biti prisotna. Izvaja se 8-15 ponovitev v 2-3 serijah. Najbolj priporočane vaje so: odmik kolka leže na boku, spust medenice, izpadni koraki v vse smeri in različne enonožne vaje.
Vadba za odpravo dejavnikov tveganja traja 6 tednov in je razdeljena na tri enake dele. Vse vaje za moč se izvajajo po metodi vzdržljivosti v moči, kar pomeni da uporabimo večja števila ponovitev in manj počitka. Če vadeči ni sposoben izvesti 15 ponovitev vaje, mu dodelimo lažjo različico. Odmori so v prvem delu 40 s, nato se v vsakem delu skrajšajo za 10 s. Potrebno je vključiti ogrevanje in samomasažo ITT. Vadba naj poteka vsaj 3-4 krat na teden. V primeru vrhunskega športnika priporočam vrnitev v trenažni proces šele ko simptomov ni prisotnih vsaj dva tedna in kineziolog/fizioterapevt/strokovnjak to potrdi.
Naj zaključim z mislijo: ''Najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko daš sebi in drugemu, je tvoj čas!''
*Zgoraj je zapisan okviren program, ki mu lahko sledimo. V vsakem primeru je odvisen od posameznika in stopnje težav. Več vaj in njihovi opisi sledijo v prihodnjih dneh na istoimenskem instagram profilu.
Add comment
Comments