V današnji objavi vam bom strnjeno predstavila vsebimo mojega diplomskega dela. Začela bom z opisom mojega osrednjega pojma/problema – rakavo obolenje. Nato bom s pomočjo statistike opisala trenutno stanje.
Rakava obolenja so obsežna skupina bolezni, katerih glavna skupna značilnost je nenadzorovana delitev rakastih oz. spremenjenih celic. V nekaterih primerih med delitvijo celic pride do napake, za katere so lahko različni vzroki –okoljski ali genetski. Napaka se lahko kaže kot nenadzorovano deljenje in kopičenje celic, kar vodi v nastanek tumorja. Poznamo dva tipa tumorjev: benigne in maligne. Tisti bolj zanimiv nam so maligni, grajeni so iz nenormalnih celic, ki se nenadzorovano delijo in imajo sposobnost širjenja v druge predele telesa preko limfe ali krvnega obtoka. Te dele imenujemo zasevki ali metastaze. Škodujejo vsem sosednjim celicam in tkivom.
Po podatkih registra bo, od rojenih leta 2017 do svojega 75. leta starosti, predvidoma zbolela ena od treh žensk in eden od dveh moških. Tako letno zboli približno 8000 moških in 7000 žensk, skupaj 15000 državljanov Slovenije. Grobo ocenjeno se je incidenčna stopnja v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju pa se na leto poveča za približno 2 %. Medtem se je stopnja smrtnosti v zadnji desetih letih povečala za 1 % pri moških in 0,8 % pri ženskah. Med nami je več kot 100000 ljudi, ki so vsaj enkrat zboleli za rakavo boleznijo. Podatki kažejo, da ogroženost z rakom narašča zmerno in je največja v poznejših letih.
Sedaj pa še drug osrednji pojem: Gibalna/športna aktivnost (GŠA). Je splošni izraz, ki vključuje kakršnokoli gibanje, ki se odraža v večji energetski porabi, kot je značilno za mirovanje. Opredeljena je kot individualna ali kolektivna aktivnost, ki služi krepitvi oz. izboljševanju gibalne učinkovitosti, zdravja in splošnega počutja. Primernost in zadostnost GŠA koristne zdravju opredeljujemo na podlagi intenzivnosti, pogostosti, trajanju ter vsebini in obliki (Završnik in Pišot, 2005). Glede na Svetovno zdravstveno organizacijo se priporoča vsaj 150 min zmerno intenzivne aktivnosti ali 75 min visoko intenzivne aerobne aktivnosti na teden. Če želimo izboljšati zdravje, priporočajo 300 min zmerne ali 150 min visoko intenzivne aerobne aktivnosti na teden.
Naj citiram 3 ugotovitve raziskav, ki so me popeljale na mojo pot raziskovanja problema.
- Hilfiker, idr., (2018) na podlagi pregleda literature ugotavljajo, da so nefarmakološke terapije, med njimi tudi GŠA, zelo uporabne pri spopadanju s stranskimi učinki, povezanimi z izčrpanostjo, ne glede na vrsto rakavega obolenja.
- Baguley, Bolem, Wright in Skinner (2017) zapišejo, da je GŠA, sestavljena iz aerobnega dela in vadbe proti uporu, izvajana 3-5 krat na teden, od 20 do 30 min pri srednji intenzivnosti, priporočljiva za vse obolele za rakom prostate.
- Izvedena je bila raziskava na bolnikih z rakom glave in vratu, kjer so ugotovili, da je GŠA med zdravljenjem možna, kot tudi, da bi nekoliko pripomogla k ohranitvi puste telesne mase, če bi bila izvajana dlje časa (izvajali so samo 14 dnevni protokol vadbe: funkcionalni trening proti uporu in hojo) (Zhao, idr., 2016).
Tako je nastala ideja, da bi spisala raziskovalno delo z namenom raziskati področje GŠA med zdravljenjem rakavega obolenja. Na podlagi prebrane literature pa sem nato oblikovala priporočila za GŠA med potekom zdravljenja s kemoterapijo (za telo najtežjo obliko zdravljenja).
Ugotovitev je bilo ogromno, jaz jih bom predstavila zelo strnjeno. Pa začnimo 😊
Večina raziskovalcev je k raziskavi pristopila na podoben način. Izbrali so vzorec ljudi z določeno vrsto raka in jim dodelili gibalno/športno intervencijo, ki je v večini primerov predstavljala nekakšno obliko vadbe proti uporu (PU) in aerobne vadbe (AV). Nekateri so to izvajali v obliki visoko intenzivnih intervalnih treningov (VIIT), medtem ko so drugi dodali še raztezne vaje. V dveh primerih so takšen pristop zamenjali s povsem drugačno vrsto vadbe – jogo, pri čemer so uporabili dva različna tipa, kar sicer delno otežuje primerjavo.
Največ raziskav je narejenih na bolnicah raka dojke, nato je sledil rak prostate, rak glave in vratu ter rak pljuč. Ostalo so bili posamezni primeri, npr.: levkemija, rak mod, limfoma, rak danke …
Tisti bolj pogosti pozitivni učinki GŠA med kemoterapijo so bili: manj stranskih učinkov kemoterapije, manjša z rakom povezana izčrpanost, ohranitev ali višja vrednost VO2max, boljša z zdravjem povezana kvaliteta življenja, boljša vzdržljivost, enaka ali boljša mišična moč, manjši upad mišične mase, boljše mentalno počutje (manj anksioznosti) …
Vsi so zaključili, da je aktivnost med kemoterapijo smotrna in varna, vendar vedno pod nadzorom in s premišljenim pristopom. Edina omejitev za izvajanje GŠA pri obolelih za rakom, ki sem jo zasledila med prebiranjem literature in raziskav, je pri bolnicah raka na dojkah, ki so že v preteklosti prestale operacijo – mastektomijo. Klassen, idr. (2016) opozorijo, da je v primeru pretekle operacije omejena gibljivost v ramenskem obroču, prav tako je prisoten upad moči, zato je pravilno načrtovanje GŠA toliko bolj pomembno. V dodatnem iskalnem nizu sem našla še eno kontraindikacijo GŠA za bolnike raka s trdo obliko tumorja. Galvao, idr. (2011) navajajo, da je pri takšnih bolnikih pogosto metastaziranje v skeletnem sistemu in velika mišična atrofija, zato je pri izpostavljenosti GŠA velika verjetnost zloma kosti. Riquelme, Cardenas in Jiang (2020) navajajo, da je pri teh oblikah raka pogosto metastaziranje v skeletni sistem in velika mišična atrofija, kar lahko privede do zloma kosti – ob nepravilnem načrtovanju GŠA. Za vse ostale vrste raka so raziskave veliko manj pogoste, kar bi lahko bil eden izmed vzrokov zakaj podobnih omejitev še niso predstavili. Prav tako sem mnenja, da previdnost v primeru pretekle operacije nikoli ni odveč, ne glede na vrsto raka. Ugotovila sem, da so najbolj priporočane oblike GŠA med kemoterapijo AV, PU, VIIT, joga ali raztezne vaje. Nisem pa zasledila točno določene oblike za specifično obliko rakavega obolenja.
Za konec naj dodam, da je delo s takšnimi posamezniki zelo občutljivo, zato je dobrodošla dobra volja, pripravljenost za pogovor med aktivnostjo ter predvsem osnovna izobrazba o poteku zdravljenja rakavih obolenj in možnih zapletih.
Naj zaključim z mislijo: '' Ne ozirajte se na to, koliko časa ste pustili za sabo. Osredotočite se na čas, ki ga imate zdaj.''
Za več informacij (priporočila za GŠA med kemoterapijo) ali dodatna vprašanja mi lahko pišete na mail ali me poiščete in kontaktirate na IG 😊
Add comment
Comments